Matthew 12

Holisigú Izesuni vegenala zuhate kilé hisiki nimi vamó

(Mak 2:23-28; Luk 6:1-5)

1Gamena nene zupa holisi makokú Izesú ale goí igo izegipala zuha leza kilé mikú mohona oko vunimó. Novunike nene, izegipala leza gaúna helekunike kilé akutokunike gihiláa hiseko nomo novuko nene, 2Palisaio monó ve keza ánigiake gili golesa ake Izesuni nene láa liki li amemó: Ánigozo. Izegipakamate netá nalemó nenémo nene golesa okave. Lelí holisigú hoza nalemó nene lá amoakalímini ikave. 3Liki likago, Ómasímo vegenala zuhate netakumú vitagá niko ezáa lo huka gakó nene hanuva molo gaheva itimó neve liki gilitave loko láa loko lo kimimó: Gozapá agulizaki ve napatipo Tevití nene vegenala zuhagi nosánetakumú gaúna hiliake netá makó alemó nenémini gakola monó gotolaú luhuva gizikago lekeza gatinamóza, mogonáa gilisá amahe. 4Tevití eza nene Ómasímini monó numukú itekago guguni gizoaká ve napámo Ómasímini avogisaló mila peleti nene amekago namóma neve. Itó vegenala kezagi namóma neve. Itó ámina peleti nene hanuva vegenalite namitave liki guguni giziaká vetegó natave liki monó gotolaú li hukinamóma neve. 5Itó Mosé nene guguni giziaká ve keza holisigú nene monó zagusaveú hoza aliki niake nene holisimú li hukina gakó nene avutá apiliaká niamóza, áminámo lihima keitoka minosá amive loko luhuva gizonoimóza, nene gatiki gilisá amahe. 6Nénisi nene lo likimitoze, gililo. Likigilikagú noutímina nene monó zagusave avilegeko nene nouve. 7Itó monó gotolaú Ómasímo li gakó makó lá oko neve: Neza nene guguni gizi nimitave loko gelesá amuve. Likigika hizi kimiakakumú geleaká nouve. Lekeza nene ámina gakolímini mogona gelelina nene, lekeza lihimaváini nomiti vegenalitini lihimáinimú gakó hoza alikitamaline. 8Okulumakutí lumu ve gihila neza nene holisi amelahina nounazo, izegipáne zuhate holisigú lilí ita netá nene není netá neve.
1 Gapo 23:25
,
3 1 Sam 21:1-6
,
4 Liv 24:9
,
5 Nam 28:9-10
,
7 Hos 6:6; Mat 9:13


Agizani nakeseta ve

(Mak 3:1-6; Luk 6:6-11)

9Láa loake, nenelotí oteake vike monó numuni makokú nene itimó. 10Itimó nene ve makó agizani lugaloka nakeseta ve noigo, ve lugáa keza Izesuni loká itake lelí holisigú nene vegená kelémo zokoakaláa nene nehe nomive, liki nene lamóza, hanuva nene Izesuni imane nana gakotó ale moloko lokinake goní otatune liki, gimivagú miliki nene lamó. 11Lá iki gimivagú milikago, Izesú nene kigikagú emane ánigo vevesoko ánigoake láa loko limó: Lekelikutí makó nenémo nene sipsip iza akaleváa makó nene holisigú nene gale hánagú velehé limitimó nene, holisimagule lokoko ahulokiko áminagú minatimó nehe. Óve, ale gelelehá oko ale veletoka alahulatimó neve. 12Lá itimóza, sipsip nene ha netá neve. Itó vegená lélisi nene netá gihiláa noune. Nenemú holisigú nene vegená kelémo lamaná oakaláa nene neve. 13Loko loake ámina ve nene gigizani lutozo loko lokago, agizani lugaloka nene lutokago, agizani magáa minamómámini oko goha lamaná imó. 14Lamaná okago nene, Palisaio monó vegená keza ámina netá ánigamó. Ánigiake limiki viake Izesuni nene nana inake apele hilitune liki lova gizamó.
11 Luk 14:5


Ómasímo gelekelé izegipala Izesuni alémo etó imó

15Lá okago, Izesú ámina gakó geleake nene, numuni apá ahuloake apá makotoka vimó. Lá oko novigo mukí vegená ámegetiki vamó. Lá ikago, kivisi vegená mukí nene kelémo zokoake nene, 16aí mogonáa nene avetó iki lili ali amitave loko lo hukoko loketamó. 17Láa loko lokimikago, Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Isaiá anoza gakó makó láa loko luhuva gizamó nene gihila zimó:

18Ómasímo láa loko nolive: Gelekelé izegipáne alémo etó umó nene ánigalo. Nigika amenouke aikumú nene gele lamaná oaká nouve. Itó neza Sikalahúne nene aí amupiló molokugo alémo vávani okiko, hetoka ve numutó namató vegená nene lihimáinimú gona moloketati gakó nene lo utó oko lo kimitimó neve. 19Eza lovaleta oko gopaga lamoko gapoló gakó napagutí laminogo ive. 20Vegená ámemenáa limiki minamó nene ma kelémo golesa o asú aminogo ive. Limiki mina vegená nenete gelemó ló guluma koma nenéminoko nemó nene ma ze lihaminogo ive. Itó lá okoko hozaváa amuza moloko aleloko voko miniko nene, ale kegesoaká nenémo netá mukí kivilegeko minanogo ive. 21Lá okiko, hetoka ve numutó namató vegenalite kigika nene aí agulizató ali miliiki aikumú kagata losi gelemiki ageva iki minanigave, loko lo hukoko limó.
18 Isa 42:1-4

Izesuko Pelezepuloko

(Mak 3:20-30; Luk 11:14-23)

22Nene gamenaló ve makó nene holosi makolímo agika ale gopa oko agómula lika ve itó agepa hize lakolí okago mina ve nene Izesú noitoka alímiki vamó. Alímiki vikago, Izesú nene alémo lamaná okago, ve eza agómula goloutoake nene, gakó limó. 23Gakó lokago nene, vegená mukí nenete ánigiake sigaga litake agulizaki ve Tevitini agávolaho ative liki la ve netihe. 24Liki likago nene, Palisaio monó vete ámina gakó giliake láa liki lamó: Pelezepuló eza holositini agulizaki ve loló oake alémo vatí igogó holosi nene kepeleko kimiseleaká noive. 25Liki likago, Izesú nene kigikagú gakó hanuva geleake láa loko lo kimimó: Mikasi makotoka vegená keza hizi hoú liiki lova gopa hizitamó nene, keí mikasi gámé minatimó neve. Itó apá makotoka itó numuni makokú vegená keza hizi hoú liiki eza akohú apiliko eza akohú apiliko itamó nene hutilí iki vinigave. 26Itó Satá ezáa izegipala zuha kepeleko kimiseleneitimó nene, aí avogisaló nene itína mota hizi hoú liake alévolé iki minamitamó neve. 27Lekeza nenikumú Pelezepuloni zámuzatunú holosi nene kepeleko kimiseleaká noive liki liaká niave. Láa likima nene lekelitini izegipatini zuha nenete nene Satá ámina oko kelémo vatí igo holosi kipiliki kimisiliaká niahe. Óe, lá oko nomive. Nenemú kéisi nene soza gakotinímini mogona hanuva ali utó itamó neve. 28Lá onoimóza, nénisi nene Ómasímini Sikalahulímo nelémo vatí igo holosi nene kepeleko kimiseleaká nounazo, Ómasímo agulizaki ve napa ale utó oleketamó nenémini zámuza lokovogisaloka mota omo ávatiha onoimó nenémini mogona mota utó okave. 29Ve makolímo gasovagi ve amuza ve makolímini numukú nene litá oko iteko henokanona nene ma ipá oko alitihe. Nenéminoko nomive. Gasovagi ve amuza vema nene goí oko agisa agizató nagá aleakaláa nene neve. Lá okogó aí henoni ipá inogo ive. Loko limó nene Satani zámuza avilegeake holosiva kepeleko kimiseleaká nouve loko lo moloko limó neve.

30Loko loake makó láa loko limó: Makó keza nene nenikutí ve minamitamó nene není gala ve minanigave. Ve makó keza nilími vatí iki vegená kilími nupa amitamó nenete kilími hutilí iaká niamó geleneive. 31Nenemú lo likimitoze, gililo. Ómasímo golesa netá haitopaitó itó alivi letivi liaká haitopaitolímini nenémini lihimavala ahuloaká gapo nemóza, ve makolímo Sikalahukumú alevo letovo oko litimó nene Ómasímo ámina lihima ahulotati gapo nomive. 32Makó keza okulumakutí lumu ve gihila není imane alivi letivi itamó nene Ómasímo ámina lihima nene hanuva ahulokimiakaláa nemóza, Sikalahukumú alivi letivi iki lita lihima nene mikasigú nemó itó okulumakú nemó nene ma asú amititó neve.
24 Mat 9:34, 10:25
,
30 Mak 9:40
,
32 Luk 12:10


Oko moloko nounitímo mogonate ale utó oaká noive

(Luk 6:43-45)

33Lekeza nene za gihila lamaná makó ánigiiki za lamanakutí neve liki litaze. Itó za gihila golesa makó ánigiiki nene ámina iki za golesagutí neve liki litaze. Za gihila nenémo zámini mogona ale utó oaká noive. 34Gosihalímini agapilamó zuha lekelisi nene niave. Mogonatini golesagi nianazo, gakó lamaná ma lisá amave. Ligikagú vaí o minakutí legepatunú loaká noune. 35Vegená lamanalitini kigikagú nene netá lamanakó ititimó nenazo, kigikagutí nene vatí sunigó utó itimó neve. Itó vegená golesatini kigikagú nene golesa netakó minatimó nenazo, kigikagutí ámináminoko golesa sunigó ititimó neve. 36Nenemú nénisi lo likimitoze, gililo. Lihima aleaká gamenaló nene vegená mukilite ha gakó haitopaitolímini gopa linakumú nene gakó hozava aliiki asenini hiziki lúitamó neve. 37Gakó lanimó nenémo oko moloko animómámini mogonaka lo utó molokiko, lamaná itimó nene, lihimaka nomitimó minatanimó neve. Itó golesa itimó nene, lihimaka ha minatimó neve.
33 Mat 7:20
,
34 Mat 3:7, 23:33; Luk 3:7; Mat 15:18


Vegená golesate alévolé suni ánigatune liki lamó

(Mak 8:11-12; Luk 11:29-32)

38Láa loko lo kemekago, monó mogona apí ikimiaká a ve itó Palisaio monó ve lugáa keza gakó láa liki li amemó: Tisatemaka, geza nene alévolé suni ma ale utó okako nene ánigatune. 39Liki likago, Izesú láa loko lo kimimó: Oko moloko oaká nou netá ánigiaká nia vegená lekelisi nene vegená golesave itó monó gili ahuliaká vegená niave. Lekelisi alévolé suni ale utó okugo ánigatune liki liaká niamóza, lekelisi nene haitó suni makó ale utó ugo ánigaminigave. Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Zonatoka emane utó i suni makó nenitoka utó okiko nenegó ánigatave. 40Zoná nene gamena losive makole nene lagaha sipisímini agatupagú minake goha otimóma neve. Áminagó oko okulumakutí lumu ve gihila nénisi nene gamena losive makole mikasigú mininake goha otinogo uve. 41Itó Zoná nene Ninive vegená monó lo nokimigo kigika ali viligamóma neve. Itó nénisi ató imane nene Zonakitana minamoko Zonani avilegeko noumóza, lekeza není gakó gili ahuliake likigika ali viligamave. Nenemú Ómasímo gona mololeketati gamena nene Ninive apá amelage nene otiki miniki oko moloko nou netá ánigiaká nia vegenalitini lihimáinimú lotuva liginigave. Lá ikiko lihima alitamó neve. 42Itó agulizaki vená Sipá mikasi emegaló minamó nenémo Ómasímo gona mololeketati gamena nene otekoko oko moloko nou netá ánigiaká nia vegenalitini mogonatini nene lotuva legekiko lihima nene alitamó neve. Ámina vená nenémo Salomó gele vevesoko gilimómámini gihiláa gilinogo mikasi hotokatí gapo hána hána amó. Itó nénisi ató imane noumó nene Salomoni avilegeko noumóza, lekeza není gakó gelemave.
38 Mat 16:1; Luk 11:16
,
39 Mat 16:4
,
40 Zna 1:17
,
41 Zna 3:5
,
42 1 Kug 10:1-10; 2 Iki 9:1-12


Holosi golesa atiginá i gakó

(Luk 11:24-26)

43Holosi makó nene ve makolímini agikagutí iteoko avasú vizeko minati numunimú vitagá inogo vegená minama mikasiló voko mohona itive. Vitagá oloko novoko, 44neza numúne nene ahulokuke umóma nenazo, goí oko minu numutoka goha atiginá oko vinake minatoze lokoko nene, atiginá oko, oko ánigatimó nene, ámina numuni lolopa gitiki ali guni inakú nene numuni gizapa ve nomiko ánigatimó nene, 45goha nene ahulokoko voko holosi agivelagini 7-a nene kugupelotí sisipa anuva ovimó nene kelémoko oko áminagú nene limiki miniki aliki inigave. Lá ikiko, ámina ve nene goí oko golesa oko minamóza, íi, alika nene golesa o lamaná oko golesa inogo ive. Lá onoize, ve golesa áimane lekelitoka utó itikumú noluze, ehe.

Izesuni izolahiki agunamotamolagi

(Mak 3:31-35; Luk 8:19-21)

46Izesú gakó lo kemeko noigo, amegesaloka nene izolage izegipa agunamotamola nene gakó lo amitune liki hetoka gizapa iki niago, 47ve makolímo Izesuni nene gelenape, izokage izegipa gugunamotamokama gakó lo gimitune liki nene hetoka iki gizapa niave. 48Loko lokago, Izesú nene láa loko lo amimó: Izónege nugunamotamónemú lape. 49Loko loake, izegipa apala nouni liginaloka nene agizani hisú oko láa loko limó: Ánigalo. Izónege izegipa nugunamotamóne imane niave. 50Okulumakú améneho li gakó ámegetiaká niamó kéisi nene izónege izegipa nugunamotamóne niave, loko limó.

Copyright information for GAH